Kumulacija
Kumulacija je izraz, ki se uporablja za opis sistema, ki omogoča, da se materiali s poreklom iz države A nadalje predelajo ali dodajo izdelkom s poreklom iz države B, kot če bi imeli poreklo iz države B. Nastali izdelek lahko pridobi poreklo iz države B, če so izpolnjeni ustrezni pogoji. Kumulacija se lahko uporablja samo med državami, ki uporabljajo enaka pravila o poreklu.
Obstajajo tri vrste kumulacije: dvostranska, diagonalna in polna.
A) Dvostranska kumulacija
Dvostranska kumulacija vključuje dve stranki: EU in ena od partnerskih držav. Omogoča uporabo materialov s poreklom iz EU kot materialov s poreklom iz partnerske države in obratno. Ta vrsta kumulacije se uporablja za vse preferencialne trgovinske režime EU.
B) Diagonalna kumulacija
Diagonalna kumulacija je podobna dvostranski kumulaciji, vendar se uporablja v zvezi z več kot dvema državama. Omogoča uporabo materialov s poreklom iz opredeljene druge države kot materialov s poreklom. Uporablja se lahko le, če obstajajo posebne določbe za tako vrsto kumulacije.
Diagonalna kumulacija se lahko uporablja samo za materiale s poreklom iz opredeljene druge države, ki se nato nadalje obdelajo v eni od pogodbenic.
Posebne oblike diagonalne kumulacije so tako imenovane „regionalne“ in „razširjene“ kumulacije, ki so specifične za splošni sistem preferencialov (regionalni + razširjeni) ter pridružitev čezmorskih držav in ozemelj EU (razširjeni).
C) Polna kumulacija
Za razliko od dvostranske in diagonalne kumulacije, ki se uporabljata samo za materiale s poreklom, se pri polni kumulaciji upošteva tudi obdelava ali predelava, opravljena na materialih brez porekla. Z drugimi besedami, kadar se uporablja polna kumulacija, se pri določanju porekla končnega izdelka vsi postopki, ki se izvajajo v partnerskih državah, zajetih v preferencialnem trgovinskem režimu, upoštevajo skupaj, tudi če uporabljeni materiali sami niso s poreklom.
Če je obdelava, ki se izvaja v stranki, zgolj uvrščena na seznam nezadostnih postopkov, popolne kumulacije ni mogoče uporabiti.